najstarejši delujoči ansambel, že od leta 1952

 
  

 

 
 

Edi se je rodil 18. 4. 1926 v kraju Kozica, ki se nahaja v občini Sv. Lenart (San Leonardo) v okraju Udine. Tam je obiskoval OŠ, nato pa je šel v Čedad v trgovsko šolo. Ko je bil star 17 let, je prostovoljno vstopil v slovensko partizansko vojsko. Nekega zimskega dne, januarja 1945, so ga zajeli Nemci in  ga odvedli v Goriške zapore, kjer je bil zaprt približno en mesec, nato pa so ga skupaj z drugimi poslali v Dachau, kjer je videl na tisoče mrtvih vsak dan. A Edi je bil močan in vojna se je bližala koncu, zato je tudi preživel taborišče, od koder so ga 29. 4. 1945 osvobodili Američani. Edi se je čutil Slovenca, zato se je vračal s Slovenci in tako prvič prišel v Slovenijo, ki je po vojni postala njegova domovina. Ker je pogrešal Benečijo in ker o Beneški Sloveniji marsikdo ničesar ni vedel, je na takratnem Radiu Ljubljana od leta 1951 vodil oddajo Za Beneške Slovence. Prav za namen te oddaje je leta 1952 nastal ansambel Beneški fantje, s katerim je v več kot petinpetdesetih letih nastopil na več kot 11.000 koncertih, veselicah in drugih nastopih. S svojim žametnim glasom je postal prava legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Nastopal je vse dokler je zmogel. Njegov zadnji javni nastop je bil 13. julija 2008 v Ormožu. V srcih nam bo za vedno ostal lep spomin nanj, spominjali pa se ga bomo tudi ob poslušanju starih in novih pesmi ansambla Beneški fantje. Edi je želel, da ansambel kljub njegovi smrti ne preneha delovati. Njegovo željo smo člani ansambla tudi izpolnili, seveda s pomočjo naših zvestih poslušalcev in poslušalk, saj bomo še naprej ustvarjali in gojili beneško glasbo.

Hvala vsem, ki ste Edija pospremili na zadnjo pot, oziroma ste drugače izkazali sožalje in se mu poklonili v slovo.

Beneški fantje